Sem Marija Arh, profesorica razrednega pouka in magistrica znanosti iz socialne pedagogike. Vso svojo poklicno pot sem preživela v osnovnem šolstvu kot učiteljica, pomočnica ravnatelja in ravnateljica. Delo z otroki, starši in sodelavci se me je močno
dotaknilo.
Knjige so imele v mojem življenju vedno pomembno mesto. Najprej kot poslušanje in branje, kasneje kot del poučevanja, v zadnjem obdobju pa tudi kot ustvarjanje. V zgodbah sem vedno znova prepoznavala prostor, kjer se lahko srečamo in razumemo.
Po upokojitvi sem izdala kolaž kratkih zgodb Šolnica (2023) in roman Zavetrja (2024). Sledili sta pesniška zbirka Šelest pod nogo (2025) ter vadnica Haiku, dober dan (2025).
Blizu mi je misel Otona Župančiča: »Ko gre za deco, je tudi najboljše komaj dovolj dobro.« V slikanici Netopir Pipi posluša (2026) odpiram univerzalno in v praksi zahtevno temo o medsebojnem sporazumevanju.
V današnjem hitrem in k tehnologiji usmerjenem času, vsi potrebujemo več umirjanja in osebnega stika. Da bi v vsakdanjem življenju lahko drug drugemu še večkrat prisluhnili in se bogatili, nam pri tem lahko pomagajo prav zgodbe v knjigah.